Gregor Krušič je direktor Teniške zveze Slovenije od leta 2013. Pravi, da je organizacija zveze na vrhuncu, da so razmere v slovenskem tenisu vse boljše.
»Zaveslali smo proti temu, da slovenski tenis organiziramo tako, kot mu pritiče. Veliko napora vlagamo v organizacijo domačih turnirjev, ki jih je na leto več kot 230. Smo v zaključni fazi uvedbe novega sistema za organizacijo turnirjev in točkovanja jakostne lestvice, in sicer ameriškega UTR,« na vrhuncu spomladanske tekmovalne sezone odgovarja nekdanji slovenski teniški reprezentant. »Pripravljamo strategijo slovenskega tenisa, ki se bo nanašala predvsem na način poučevanja od prvih udarcev do zaključne faze prehoda v člansko konkurenco. Med drugim želimo tudi, da igralci in trenerji ne bi bili več prepuščeni sami sebi, temveč bi imeli koordinatorja, ki bi jim pomagal izbirati prave turnirje in sprejemati ključne odločitve. Poleg naštetega si prizadevamo sestaviti celoto, s katero bomo potrkali tudi na vrata državnih institucij ter jih opozorili, da je skrajni čas za izgradnjo nacionalnega teniškega centra.«
Intervju je bil prvotno objavljen na Dnevnik.si (avtor: Uroš Šemrov)
Kako je svetovna zdravstvena kriza vplivala na poslovanje zveze?
Izkoristili smo jo v naš prid. Optimizirali smo poslovanje in počrpali vsa razpoložljiva državna sredstva. Od sponzorjev smo prejeli 80 odstotkov planiranih prihodkov, zaradi manjšega števila organizacij mednarodnih turnirjev pa so bili stroški na tem področju nižji. Zaradi situacije smo več denarja namenili tekmovalcem, in sicer 15.000 evrov sredi prejšnjega leta, dva enaka zneska pa še konec lanskega leta in maja letos. Deležni so ga bili mladinci ter mladi članski reprezentanti in reprezentantke med 18. in 23. letom. Proračun zveze ostaja približno enak in se giblje okrog milijona evrov. Tretjino sredstev dobimo od države, tretjino od sponzorjev, tretjino pa iz prihodkov mednarodnih organizacij ter internega poslovanja, predvsem kotizacij in članarin.
Lani je odpadel moški teniški turnir serije challenger v Portorožu. Mar epidemiološka slika avgusta res ni omogočala izvedbe turnirja?
Približno tri mesece prej, ko smo dokončno odpovedali turnir, je bilo vprašanje širjenja virusa zelo nepredvidljivo. V trenutku, ko smo se odločali o usodi turnirja, bi morali dati na mizo polovico zneska za izvedbo turnirja. Če bi čez teden dni odpovedali turnir, bi ostali brez tega denarja. Odločili smo se, da je tako finančno kot varnostno tveganje preveliko.
Letos bo med 13. in 19. septembrom v Portorožu teniški praznik. Kako to, da bo Slovenija po letu 2010 organizirala turnir WTA?
Vnovičen prihod ženskega teniškega turnirja v Slovenijo je dokaz, da smo v času svetovne zdravstvene krize delali uspešno. Z ženskim teniškim združenjem WTA smo se dogovorili za izvedbo 125.000-dolarskega turnirja, pri tem pa nam na račun številnih odpovedi drugih turnirjev po svetu ni bilo treba plačati kotizacije. S sodelavko in najbolj priznano slovensko sodnico Anjo Vreg intenzivno delava pri tem projektu, ki ga vsi skupaj na Tenis Slovenija želimo še nadgraditi. Ker ima Anja ogromno izkušenj z organizacijo turnirjev z nagradnim skladom od 250.000 do pol milijona dolarjev, si prizadevamo, da nam bi WTA portoroški turnir povišala v rang 250. Ustrezamo namreč vsem pogojem za organizacijo tako velikega turnirja, vprašanje pa je, ali bomo dobili to možnost. Pogoj namreč je, da po svetu odpade kakšen turnir tega ranga in bi se WTA začela z nami pogajati o močnejšem turnirju z dvakrat večjim denarnim skladom.
Leta 2010 je nagradni sklad znašal 220.000 ameriških dolarjev, leta 2021 bo najmanj 125.000. Kakšno kvaliteto si lahko ljubitelji tenisa obetajo za ta denar?
Neizpodbitno dejstvo je, da je septembrski termin zelo ugoden, saj poteka neposredno po OP ZDA v New Yorku. V našem terminu sta le še turnirja v Aziji in Luksemburgu. Naša prednost je okolica, ki jo ponuja Portorož, kar igralcem vselej veliko pomeni. Malce računamo tudi na pomoč naših najboljših igralk, ki bi z lepo besedo lahko pritegnile marsikatero zelo kakovostno igralko. Rating igralk na svetovni lestvici bo med 50. in 200. mestom. Ocenjujem, da bo turnir po moči ekvivalenten nekdanjemu. V preteklosti je bila praksa, da se je v Portorož pripeljalo eno udarno igralko, kar pa ni naša strategija pristopa. To namreč za sabo potegne ogromne finančne posledice, tako da bomo zgodbo gradili na naših igralkah.
Pričakujete nastop vseh najboljših Slovenk?
Udeležbo so nam že potrdile Tamara Zidanšek, Kaja Juvan, Katarina Srebotnik, Dalila Jakupović in Andreja Klepač, podpredsednik zveze pa se te dni na turnirju WTA v Beogradu dogovarja s Polono Hercog, za katero verjamemo, da bo nastopila.
V Portorožu bo sočasno, in sicer 17. in 18. septembra, tudi dvoboj Davisovega pokala. V kakšni zasedbi se bo Slovenija pomerila z Paragvajem?
Novi selektor Grega Žemlja je v zelo dobrih odnosih z vsemi igralci. Verjamem, da bomo nastopili v najmočnejši postavi. Tudi nagrade, ki jih bodo prejeli igralci za nošenje slovenskega dresa, ne bodo zanemarljive. O konkretnih zneskih ne bi govoril, lahko pa rečem, da so tako visoke kot denimo tri zmage na turnirjih serije challenger. Namerno smo se odločili, da bosta prireditvi sočasni, saj želimo narediti pravi slovenski teniški praznik. Prihodnje leto bomo gotovo ohranili turnir WTA, želimo pa si izpeljati tudi moški turnir serije challenger.
Koliko lahko pri uspehu reprezentance s svojimi izkušnjami pripomore Grega Žemlja?
Delokrog selektorja smo razširili precej bolj kot kadar koli doslej. Na leto bo organiziral tri večdnevne priprave reprezentance za Davisov pokal in več enodnevnih akcij. Z njegovo angažiranostjo in delom smo zelo zadovoljni.
Koliko slovenskih igralcev pričakujete na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu?
Obetamo si, da bodo nastopile Tamara Zidanšek, Andreja Klepač in Kaja Juvan, ki so tudi na ožjem seznamu potnikov Olimpijskega komiteja Slovenije. Aljaž Bedene je prejšnji teden naznanil, da v Tokio ne bo odpotoval. Navedel je osebne razloge. Polona Hercog je že pred časom povedala, da na olimpijskih igrah ne bo tekmovala.
Andrej Slapar je vsaj navzven verjetno najbolj neviden predsednik slovenske športne panoge. Je navznoter bolj aktiven?
Tudi v poslovnem svetu je takšen njegov modus operandi. V zakulisju pa redno spremlja in nadzoruje dogajanje na kolegijih, kjer celotna ekipa poroča o vseh aktivnostih in realizaciji ciljev. Z njegovim načinom vodenja smo zelo zadovoljni, svoj vpliv pa kaže tudi pri pridobivanju sponzorjev. Izpostaviti pa velja, da mu pri delovanju zelo pomaga podpredsednik Miran Kraševec.
Kateri slovenski igralci so ta čas najobetavnejši in bodo v naslednjih letih prodirali v mednarodni konkurenci?
Živa Falkner in Pia Lovrič že dokazujeta svojo kvaliteto. Pri fantih bi izpostavil Sebastiana Dominka in Bora Artnaka. Dominko je pred kratkim celo kot prvi Slovenec osvojil mladinski turnir ITF 1. ranga. Na zadnji seji strokovnega sveta smo z velikim veseljem obravnavali točko, namenjeno perspektivnim skupinam. Trenutno imamo v Sloveniji veliko nadarjenih mladincev. Naj omenim Blaža Vidoviča, Aljaža Jerana, Gala Emeršiča Potočnika, Maja Premzla in Žigo Šveca. To so imena, ki so ob boku Dominku, morda je bil še pred kratkim od njega celo kdo boljši. Obetavna skupina spominja na Aljaža Bedeneta, Blaža Kavčiča in Grego Žemljo, ki so pred leti eden drugega vlekli naprej. Veliko naporov vlagamo v mladinski tenis, ki mu namenimo okrog 150.000 evrov na leto.
Preberi več