Nastop teniških igralk priložnost za razpravo o enakopravnosti spolov

14.4.2023 15:28

• Koper, 14. aprila (STA) - Enakopravnost spolov v športu in na drugih področjih je bila tema konference, ki so jo organizirali v Kopru ob robu teniškega tekmovanja Slovenk in Romunk za pokal Billie Jean King. Prizadevanja Mednarodne teniške zveze ITF je predstavil njen predsednik David Haggerty, izkušnje pa je predstavilo več nekdanjih športnikov.

Zveza ITF je leta 2018 začela izvajati program za zmanjšanje neenakopravnosti med spoloma. Kljub velikemu napredku so šele na začetku poti, je dejal predsednik zveze Haggerty.

Po njegovih podatkih tenis igra približno 90 milijonov ljudi. Igralk je približno toliko kot igralcev. Lani so spremenili statut ITF in sklenili, da bo leta 2027 v odborih organizacije najmanj 40 odstotkov žensk. Zdaj je ta delež približno četrtinski.

Tekmovanje ženskih reprezentanc se je do leta 2020 imenovalo pokal federacij, ko so ga v čast eni najboljših igralk v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je glasno opozarjala na neenakopravnost, preimenovali v pokal Billie Jean King.

Najboljša slovenska teniška igralka v zgodovini Mima Jaušovec je v video sporočilu za konferenco opisala, kako ji je King osebno pomagala in omogočila igranje na vrhunski ravni. Brez King danes ne bi imeli ženske teniške zveze WTA in turnirjev, kaj šele tako visokih nagrad, je ocenila Jaušovec.

Podobno meni tudi Maja Matevžič. Veseli jo, da se v ženskem tenisu stvari premikajo na bolje, tudi glede denarnih nagrad. Več prostora za izboljšave vidi na trenerskem in poslovnem področju, kamor se je podala po koncu kariere. Po njenih besedah ženske potrebujejo več truda in časa, da jim priznajo sposobnosti. Kot je še dejala, je večkrat razmišljala o odhodu v tujino, saj meni, da se je tam z uspehi in izkušnjami lažje prebiti do zastavljenega cilja.

Aljaž Bedene je povedal, da so se v zadnjih desetih letih igralci veliko ukvarjali s tem, koliko ženske dobijo in kaj naredijo, o tem pa je bilo veliko različnih mnenj. Na turnirjih za grand slam so ženske v enakem položaju kot moški, na drugih turnirjih pa so ženske veliko na slabšem, je opozoril.

Nekdanja poklicna nogometašica Tjaša Tibaut je poudarila, da je v slovenski javnosti nogomet še vedno označen kot moški šport. "Na moji nogometni poti me je najbolj motilo, da sem bila, ko sem želela podajati rešitve, neslišana, nespoštovana." Imela je občutek, da se je to dogajalo samo zato, ker je ženska, zaradi česar je dobila občutek manjvrednosti. Meni, da bi morale ženske dobiti priložnost tudi na položajih v moških klubih, ker "znajo gojiti odnos, mislim, da smo v tem boljše kot moški".

Po njenem prepričanju je najpomembnejše osveščanje družbe. "Mislim, da bi dosti naredili že s tem, če bi javnost ozavestili, da šport na profesionalni ravni ni samo za moške." To bi potegnilo za sabo vse ostalo, tudi pogoje in infrastrukturo, je dejala.

Bolj ostro je razmere opisal predsednik slovenskega sindikata športnikov Dejan Stefanović. Nogometni zvezi Slovenije je očital, da ženski reprezentanci ne omogoča igranja na pravem stadionu in da varčuje celo pri tiskanju priimkov igralk na drese. Opozoril je, da so morale reprezentantke na pomembno tekmo potovati 17 ur in so pri tem štiri ure spale na tleh na letališču. Ko je Tibaut kandidirala za funkcijo v NZS, pa so ji rekli, da ni dovolj kvalificirana, je zatrdil.

Podpredsednica Mednarodne plesne organizacije IDO Fiona Johnson je opozorila na kulturne in politične razlike po svetu, saj je ples v nekaterih državah prepovedan, posebej ženskam. Iz lastnih izkušenj pa je ocenila, da se je ženskam težje prebiti na položaje. "Ne glede na to, da je ples prioritetno bolj ženska disciplina, imamo v samem ustroju zelo malo žensk, ker ženske enostavno izgubijo voljo ali niso slišane."

Nekatere športne organizacije so začele uvajati ženske kvote, te pa imajo prednosti in pomanjkljivosti, je dejal Janez Sodržnik iz Mednarodne organizacije športa za vse (Tafisa). "Sam sicer nisem zagovornik kvot, ampak se je pokazalo, da v določenem trenutku skrajšajo pot, ki bi jo sicer skozi družbeno osveščanje družba prehodila."

To je po njegovih besedah izziv ženskam, da tudi same naredijo korak in pokažejo več odločnosti: "Morajo prevzeti to vlogo in odgovornost, da preprosto kandidirajo."

Spomnil je, da na nedavnih volitvah v organe Olimpijskega komiteja Slovenije skoraj ni bilo kandidatk. Po Sodržnikovem mnenju se ženske ne bojijo odgovornosti, ampak zaradi vseh drugih obveznosti v vsakodnevnem življenju dajejo temu manj pomena. Pripomnil je, da v Sloveniji sicer imamo nekaj žensk na funkcijah, ampak "se ves čas okrog vrtijo ista imena".